Sadje

Sadje imenujemo ljudje užitne plodove različnih dreves in grmov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in zelenjavi je zabrisana.Velja pa, da ima sadje običajno več sladkorja in raste na večletnih rastlinah, botanično nastane sadež iz cveta, zelenjava pa iz drugih delov rastlin. Kljub temu, da paradižnik, paprika, kumara in buča nastanejo iz cveta pa zaradi majhne količine sladkorja sodijo med zelenjavo.

Sadje je najboljše brez dodatkov ali pa vsaj s čim manj. S predelavo se tej vrsti hrane uniči velik del vitaminov.

Sadje in zelenjava imata velik pomen v zdravi prehrani, zaužili naj bi ju čim večkrat, kot del obroka ali kot samostojni obrok.

Sadje ima nizko energijsko vrednost, vsebuje veliko vode, malo beljakovin in maščob. Skupaj z zelenjavo sodi sadje med vitaminsko-mineralna živila.

V sadju je zelo veliko vitaminov, balastnih snovi, sadnih kislin in mineralov. Delež se pri različnih sadežih močno razlikuje. Največ je vode (70-95%), ogljikovih hidratov (5-20%), sadnih kislin(0,1-5%), esencialnih aminokislin, lupidov, vitaminov in mineralov.

Vrste sadja:

Koščičasto sadje: češnja, breskev, marelica, sliva, višnja, nektarina, ringlo

Pečkasto sadje: jabolko, hruška, kaki, kutina, nešplja

Jagodičasto sadje: borovnica, grozdje, jagoda, malina, ribez, robida, brusnica, kosmulja

Lupinasto sadje: oreh, lešnik, kostanj, arašid. Mandelj, pistacija, indijski oreh, brazilski oreh, ameriški oreh

Južno sadje- agrumi: limona, pomaranča, grenivka, mandarina, limeta, klementina, klemenvila

Južno sadje-drugo: kivi, smokve-fige, rožiči, datlji, kokosov oreh

Tropsko sadje-eksotično: banana, ananas, mango, papaja, avokado